Dr. Mario Poljak iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je poudaril pomen testiranja v skupnosti za zgodnje odkrivanje, zdravljenje in uspešno preprečevanje prenosa virusa hiv, kjer uspešno zdravljenje zahteva zelo hitro in natančno diagnozo. Določen del populacije zaradi strahu pred stigmo zahteva testirno mesto, ki nudi diskretno in anonimno testiranje, brez napotnic. S projektom Odziv na hiv so nevladne organizacije izpeljale to, kar je manjkalo v slovenskem preventivnem sistemu testiranja na hiv – testiranje v skupnosti, ki omogoča direktno povezavo z zdravljenje v okviru sistema. In to, kar so s tem projektom nevladne organizacije dosegle, tega bolnik v zdravstvenih ustanovah ne dobi. Lahko jim čestitamo, vprašanje, ki se poraja pa je, zakaj tega standarda nimamo v drugih medicinskih ustanovah. Nevladne organizacije (Legebitra, ŠKUC in DIH) so pokazale pot naprej: najti pravo populacijo in v sodelovanju z zdravstvenimi institucijami zagotoviti vrhunske teste v laboratoriju in vrhunsko medicinsko oskrbo. Na koncu je izpostavil, da se ne sme zgoditi, da se takšen projekt in že vzpostavljen sistem ne bi financiral in razvijal še naprej.

O pomenu slovensko-norveškega partnerstva za razvoj preventive hiva v obeh državah je govoril Rolf M. Angeltvedt iz organizacije Helseutvalget for bedre homohelse Norway. Čestital je vsem partnerjem v projektu in ministrici za zdravje za podporo seminarju in celotnemu projektu. Najbolj pomembno je, da se še naprej nadaljuje partnerstvo ministrstva, medicinskih institucij in nevladnih organizacij ter se s tem omogoča krepitev delovanja pri preventivi v skupnosti. Zelo pomembni so bilateralni obiski in medsebojna izmenjava mnenj in dobrih praks. Na Norveškem se testira med 15 in 20 odstotkov MSM, ker je še vedno zelo nizek odstotek in zato je potrebno še naprej razvijati inovativne pristope k testiranju.

Dr. Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je v domači predavalnici pozdravil udeležence in izrazil zadovoljstvo nad napredkom programa. Povedal je, da so letos odkrili že 41 primerov hiva, večinoma med MSM populacijo. Problem je, ker jih 50 odstotkov pride na testiranje prepozno oziroma, ko imajo diagnosticirane druge bolezni in načet imunski sistem. Poudaril je, da je preventiva še vedno najboljše zdravljenje – »test and treat« – in da je pomembno odkrivanje virusa v čim bolj zgodnji fazi. Omenil je tudi PeP (Post-exposure Prophylaxis) – zdravljenje z različnimi zdravili v roku 72 ur po okužbi. Pri tem je zelo pomembna indeks oseba, da se identificira in pravočasno začne z zdravljenjem.

Mag. Nina Seljak, direktorica Urada za evropsko teritorialno sodelovanje in finančne mehanizme v okviru Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in vodja Nacionalne kontaktne točke za izvajanje finančnih mehanizmov v Sloveniji je poudarila, da partnerstva ni lahko dobiti in da je izrednega pomena to, da je bilo tokrat mogoče sofinanciranje v sklopu javnega zdravja s ciljem njegove izboljšave v smislu zmanjševanja neenakosti pri varovanju zdravja. Njihova želja je, da bo v javnosti prepoznavna pomembnost teh programov.

Miha Lobnik iz Društva informacijski center Legebitra je predstavil vse partnerje v projektu, ki omogoča testiranje na hiv in spolno prenosljive okužbe (SPO) v skupnosti – izven zdravstvenih institucij. Partnerji v projektu so tri nevladne organizacije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana ter Norveška nevladna organizacija Helseutvalget for bedre homohelse. V Sloveniji je še vedno prisotna stigma glede življenja s hivom in predstavlja veliko socialno breme. Izziv za partnerstvo je velik tako na področju financiranja, kjer so zahtevani lastni vložki organizacij in zamud pri izplačevanju sredstev. Poleg lastnih finančnih vložkov je pomembna tudi ustrezna kadrovska struktura in  odnosi med vsemi partnerskimi organizacijami, ki se skozi projekt razvijejo in rastejo. Predstavil je domačo stran projektawww.odzivnahiv.si. Razvoj testiranja v skupnosti in regijah je velik izziv za nevladne organizacije, vendar pa so rezultati zelo relevantni. Opravili so 833 testov na hiv med MSM populacijo (moški, ki imajo spolne odnose z moškimi), od tega jih je bilo 12 reaktivnih, 4 izven Ljubljane. Nevladne organizacije s testiranjem pridejo do uporabnikov, potem pa zdravstvene institucije in laboratorij priskrbijo za kakovostne diagnoze in ustrezno zdravljenje. Število uporabnikov hiv testa se giblje med 600 in 700 na leto, s takšnimi testiranji pa se pokaže upravičenost programa testiranja v skupnosti. Opaziti je velik delež hepatitisa B in pojav hepatitisa C ter še vedno je velika prisotnost sifilisa. V projektu je bilo do sedaj identificiranih 120 različnih diagnoz. Po diagnozi spodbujajo uporabnike, da pridejo do klinike in jim pri tem nudijo psiho-socialno podporo (vrstniška podpora, Buddy program in skupine za samopomoč). Eden od ključnih promotorjev testiranja je razširjanje informacije od ust do ust, pri tem pa uporabljajo tudi novo spletno platformo www.KAJisces.si. Izpostavil je tudi raziskovalni vidik projekta (antropološka in terenska raziskava) in bilateralno sodelovanje z norveškimi partnerji, kjer so se seznanili z »walk in kliniko«, kjer obstaja možnost anonimnega testiranja brez napotnice osebnega zdravnika.

Milojka Kolar Celarc: »Na ministrstvu za zdravje si bomo prizadevali, da bo področje javnega zdravja vključeno med prednostna področja Slovenije tudi v naslednji  finančni perspektivi. Danes se v Sloveniji lahko pohvalimo z nizko stopnjo epidemije. Čeprav se hiv še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva, se v Sloveniji vsako leto na novo okuži med 40 in 50 oseb. Večinoma so to moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, zato je prav program Odziv na hiv pomemben odziv na potrebe in specifike te ciljne skupine. Pridobili smo trajno dostopna izobraževalna gradiva za vse, ki delajo na področju preprečevanja in obvladovanja hiv, vključno s protokoli, smernicami in priporočili. Nove raziskave nam omogočajo boljši vpogled v potrebe ciljne skupine ter s tem boljše izvajanje preventivnih aktivnosti. Na Ministrstvu za zdravje se zavezujemo, da bodo izkušnje in praksa projekta  ustrezno umeščeni v nastajajočo Strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s hiv, ki je v pripravi v okviru Komisije za aids.«

Strokovni posvet je odprla ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je izrazila zadovoljstvo, da je bilo področje javnega zdravja izbrano med prednostnimi področji sodelovanja med Slovenijo in Norveško. Razvojna sredstva so bila v času zategovanja pasu in splošnega varčevanja še posebej dragocena. S sredstvi iz norveškega finančnega mehanizma so predvsem nevladne organizacije dobile priložnost, da celovito zastavijo preventivne dejavnosti in močno okrepijo svoje aktivnosti. Odziv na HIV pušča za seboj trajne rezultate, ki so: nov model celovite promocije varne spolnosti in testiranja na hiv za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi ter povečanje števila usposobljenih strokovnjakov za hiv.

V okviru partnerskega projekta Odziv na hiv je v danes potekal celodnevni zaključni strokovni posvet z naslovom »Izzivi sodobne preventive in podpore osebam, ki živijo s hivom«. Na strokovnem zaključnem posvetu smo zraven tega spregovorili tudi o nadaljevanju dejavnosti in financiranju testiranja na hiv in spolno prenosljivih okužb v skupnosti (izven zdravstvenih institucij).