Javnosti smo ob zaključku predstavili ključne prelomnice, dosežke in rezultate projekta ter izzive za prihodnost s področja preventive, testiranja in podpore osebam, ki živijo s hiv.
Celotno sporočilo za javnost je na voljo TUKAJ.
Projektni partnerji, deležniki, skupnostni strokovnjaki, projektni sodelavci, strokovnjaki s področja medicine in zdravstvene nege ter posamezniki zainteresirane javnosti so se ob zaključku projekta zbrali na prijetnem druženju na vrtu Legebitrine testirne točke. Izrazili so pomembnost projekta in njegovih uspehov, zavezali pa so se k aktivnim prizadevanjem, da se bodo projektne dejavnosti nadaljevale po zaključku projekta.
Na koncu posveta je sledila okrogla miza na kateri so sodelovali mag. Janja Križman Miklavčič, Ministrstvo za zdravje; dr. Irena Klavs iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje; dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo; dr. Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Miha Lobnik iz društva Informacijski center Legebitra. Razpravljali so o možnosti spremembe sistema glede napotnic za testiranje na hiv in SPO, ki potrebuje ustrezno podporo stroke. Do sedaj je takšen dostop omogočen do psihiatra, ginekologa in zobozdravnika in v okviru ambulante za spolne okužbe. Dr. Tomažič je poudaril, da je potrebno napeti vse sile, da se sistem v teh točkah premakne. Izpostavljeno je bilo vprašanje financiranja projekta po avgustu 2016, kjer je predstavnica Ministrstva za zdravje povedala, da je namen programov norveških finančnih mehanizmov ravno v tem, da se vzpostavi ideja trajnostnega financiranja. Smiselno bi bilo preučiti, kako bi bilo možno takšno sodelovanje še naprej ustrezno podpreti. Dr. Miroslav Petrovec je ideji o nadaljevanju financiranja izrazil jasno podporo in da je potrebno najti izjemo, saj so rezultati takšnega testiranja zelo učinkoviti. Pri tem je potrebno zagotoviti sredstva tudi za testiranje na SPO. Zagotovil je vso podporo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, obljubil vložitev pobude na Zdravstveni svet ter zagotovil podporo nadaljevanju takšnega preventivnega delovanja. Z vidika racionalizacije finančnih stroškov, finančni vložek ni previsok glede na to, kako uspešni so rezultati.
V tretji delavnici so predstavili različne vrste psiho-socialne podpore osebam, ki živijo s hivom. Glavni trije programi psihosocialne podpore osebam, ki živijo s hivom so: program Buddy, skupina Plushivisti ter možnost psihiatrične podpore osebam, ki živijo s hivom. Program Buddy je predstavil Mitja Ćosić, koordinator podpore in zagovorništva za osebe, ki živijo s hivom pri DIC Legebitra. Namenjen je osebam, ki živijo s hivom, predvsem je koristen osebam v prvem letu po diagnozi hiva, gre za individualno podporo. Poteka v obliki druženja, osebnega, spletnega in telefonskega svetovanja ter vrstniške in emocionalne podpore. Program se prilagaja različnim potrebam posameznih uporabnikov, v različnih obdobjih njihovega življenja s hivom.
Iztok Konc iz društva DIH – Enakopravni pod mavrico je predstavil preliminarne rezultate terenske raziskave potreb MSM na kruzing mestih v Sloveniji.
Dr. Aleš Lamut iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavil preliminarne rezultate antropološke raziskave spolnega vedenja hiv negativnih MSM v Sloveniji. Antropološka raziskava spolnega vedenja hiv negativnih MSM je pokazala velik delež navad testiranja in ozaveščenost intervjuvancev glede hiv. Po drugi strani pa je bilo zaznati tudi ravnodušnosti intervjuvancev, saj Slovenijo percepirajo kot bolj varno glede SPO v primerjavi s tujino.
“Hiv preventiva in podpora osebam, ki živijo s hivom na Norveškem” je bila delavnica predstavitve dobre prakse s strani Walterja Heidkampa iz organizacije Gay and lesbian health Norway, ki je govoril iz svoje osebne izkušnje. Glavni poudarek je bil na nevtralnem pristopu do ljudi, ki pridejo po pomoč, nasvet in svetovanje. Gre za mehek pristop skozi pogovor o glavnih dejavnikih tveganja. Najprej je potrebna odkritost do sebe in sprejemanje hiva kot dejstvo, šele nato se postopoma lahko posameznik pripravi na odkritost do drugih, kakor začuti skozi proces opolnomočenja.
Lovro Centrih iz društva Informacijski center Legebitra je podrobneje predstavil celovito hiv-preventivno kampanjo za MSM, ki temelji na zmanjševanju stigme skozi jezik, obveščanje o testiranju, motiviranju za uporabo testiranja, vplivanju na spremembo vedenja, pri tem pa skuša spodbujati refleksijo o temah varne spolnosti, ki so še vedno tabu in vzpostaviti periodično preventivno testiranje. Predstavil je spletno stran www.KAJisces.si, kjer so celostno zajeli vse informacije, ki zanima populacijo MSM, informacije o varnejši spolnosti, podpori in testiranju. Omogočeno je tudi direktno svetovanje na spletni strani – klepet v živo z usposobljenim svetovalcem v času uradnih ur, informacije o kraju in času naslednjega testiranja… Pripravljajo pa še serijo plakatov, zloženk, letakov in vsebinsko obarvane 3 brošure: Tveganja za spolni prenos hiva, Testiranje in diagnoza, PrEP in chemsex ter zbornik o zgodovini hiv preventive v Sloveniji.
Dr. Mario Poljak iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je poudaril pomen testiranja v skupnosti za zgodnje odkrivanje, zdravljenje in uspešno preprečevanje prenosa virusa hiv, kjer uspešno zdravljenje zahteva zelo hitro in natančno diagnozo. Določen del populacije zaradi strahu pred stigmo zahteva testirno mesto, ki nudi diskretno in anonimno testiranje, brez napotnic. S projektom Odziv na hiv so nevladne organizacije izpeljale to, kar je manjkalo v slovenskem preventivnem sistemu testiranja na hiv – testiranje v skupnosti, ki omogoča direktno povezavo z zdravljenje v okviru sistema. In to, kar so s tem projektom nevladne organizacije dosegle, tega bolnik v zdravstvenih ustanovah ne dobi. Lahko jim čestitamo, vprašanje, ki se poraja pa je, zakaj tega standarda nimamo v drugih medicinskih ustanovah. Nevladne organizacije (Legebitra, ŠKUC in DIH) so pokazale pot naprej: najti pravo populacijo in v sodelovanju z zdravstvenimi institucijami zagotoviti vrhunske teste v laboratoriju in vrhunsko medicinsko oskrbo. Na koncu je izpostavil, da se ne sme zgoditi, da se takšen projekt in že vzpostavljen sistem ne bi financiral in razvijal še naprej.
O pomenu slovensko-norveškega partnerstva za razvoj preventive hiva v obeh državah je govoril Rolf M. Angeltvedt iz organizacije Helseutvalget for bedre homohelse Norway. Čestital je vsem partnerjem v projektu in ministrici za zdravje za podporo seminarju in celotnemu projektu. Najbolj pomembno je, da se še naprej nadaljuje partnerstvo ministrstva, medicinskih institucij in nevladnih organizacij ter se s tem omogoča krepitev delovanja pri preventivi v skupnosti. Zelo pomembni so bilateralni obiski in medsebojna izmenjava mnenj in dobrih praks. Na Norveškem se testira med 15 in 20 odstotkov MSM, ker je še vedno zelo nizek odstotek in zato je potrebno še naprej razvijati inovativne pristope k testiranju.
