Javnosti smo ob zaključku predstavili ključne prelomnice, dosežke in rezultate projekta ter izzive za prihodnost s področja preventive, testiranja in podpore osebam, ki živijo s hiv.
Celotno sporočilo za javnost je na voljo TUKAJ.
Novinarjem in zainteresirani javnosti smo predstavili ozadje nastanka, pomen vsebin in priložnosti, ki jih prinašajo novi materiali informacijkse kampanje.
At press conference (from left) Bojan Cigan co-author of booklet Kemseks, Mitja Ćosić, editor of booklets testing and the risk of sexual transmission of hiv, you learned that you have hiv, Whats next? and PEP, Lovro Centrih head of information campaigns and WP 2 and Miha Lobnik, project manager, presenting results and materials of preventive information campaign.
Projektni partnerji, deležniki, skupnostni strokovnjaki, projektni sodelavci, strokovnjaki s področja medicine in zdravstvene nege ter posamezniki zainteresirane javnosti so se ob zaključku projekta zbrali na prijetnem druženju na vrtu Legebitrine testirne točke. Izrazili so pomembnost projekta in njegovih uspehov, zavezali pa so se k aktivnim prizadevanjem, da se bodo projektne dejavnosti nadaljevale po zaključku projekta.
Na enem od zadnjih sestankov projektnega odbora so se partnerji dogovorili predvsem o načinu in dinamiki dokončanja kazalnikov in rezultatov projekta.
Na koncu posveta je sledila okrogla miza na kateri so sodelovali mag. Janja Križman Miklavčič, Ministrstvo za zdravje; dr. Irena Klavs iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje; dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo; dr. Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Miha Lobnik iz društva Informacijski center Legebitra. Razpravljali so o možnosti spremembe sistema glede napotnic za testiranje na hiv in SPO, ki potrebuje ustrezno podporo stroke. Do sedaj je takšen dostop omogočen do psihiatra, ginekologa in zobozdravnika in v okviru ambulante za spolne okužbe. Dr. Tomažič je poudaril, da je potrebno napeti vse sile, da se sistem v teh točkah premakne. Izpostavljeno je bilo vprašanje financiranja projekta po avgustu 2016, kjer je predstavnica Ministrstva za zdravje povedala, da je namen programov norveških finančnih mehanizmov ravno v tem, da se vzpostavi ideja trajnostnega financiranja. Smiselno bi bilo preučiti, kako bi bilo možno takšno sodelovanje še naprej ustrezno podpreti. Dr. Miroslav Petrovec je ideji o nadaljevanju financiranja izrazil jasno podporo in da je potrebno najti izjemo, saj so rezultati takšnega testiranja zelo učinkoviti. Pri tem je potrebno zagotoviti sredstva tudi za testiranje na SPO. Zagotovil je vso podporo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, obljubil vložitev pobude na Zdravstveni svet ter zagotovil podporo nadaljevanju takšnega preventivnega delovanja. Z vidika racionalizacije finančnih stroškov, finančni vložek ni previsok glede na to, kako uspešni so rezultati.
V tretji delavnici so predstavili različne vrste psiho-socialne podpore osebam, ki živijo s hivom. Glavni trije programi psihosocialne podpore osebam, ki živijo s hivom so: program Buddy, skupina Plushivisti ter možnost psihiatrične podpore osebam, ki živijo s hivom. Program Buddy je predstavil Mitja Ćosić, koordinator podpore in zagovorništva za osebe, ki živijo s hivom pri DIC Legebitra. Namenjen je osebam, ki živijo s hivom, predvsem je koristen osebam v prvem letu po diagnozi hiva, gre za individualno podporo. Poteka v obliki druženja, osebnega, spletnega in telefonskega svetovanja ter vrstniške in emocionalne podpore. Program se prilagaja različnim potrebam posameznih uporabnikov, v različnih obdobjih njihovega življenja s hivom.
Iztok Konc iz društva DIH – Enakopravni pod mavrico je predstavil preliminarne rezultate terenske raziskave potreb MSM na kruzing mestih v Sloveniji.
Dr. Aleš Lamut iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavil preliminarne rezultate antropološke raziskave spolnega vedenja hiv negativnih MSM v Sloveniji. Antropološka raziskava spolnega vedenja hiv negativnih MSM je pokazala velik delež navad testiranja in ozaveščenost intervjuvancev glede hiv. Po drugi strani pa je bilo zaznati tudi ravnodušnosti intervjuvancev, saj Slovenijo percepirajo kot bolj varno glede SPO v primerjavi s tujino.
“Hiv preventiva in podpora osebam, ki živijo s hivom na Norveškem” je bila delavnica predstavitve dobre prakse s strani Walterja Heidkampa iz organizacije Gay and lesbian health Norway, ki je govoril iz svoje osebne izkušnje. Glavni poudarek je bil na nevtralnem pristopu do ljudi, ki pridejo po pomoč, nasvet in svetovanje. Gre za mehek pristop skozi pogovor o glavnih dejavnikih tveganja. Najprej je potrebna odkritost do sebe in sprejemanje hiva kot dejstvo, šele nato se postopoma lahko posameznik pripravi na odkritost do drugih, kakor začuti skozi proces opolnomočenja.
